Čezmejna SME ureditev je ena izmed DDV novosti leta 2025. Po podatkih FURS-a jo uporablja relativno malo slovenskih davčnih zavezancev. Eden od razlogov je morda tudi nepoznavanje tematike. O čezmejni SME ureditvi bomo govorili na seminarju Mali davčni zavezanci in SME ureditev, zato vas vabimo, da se nam pridružite.
V nadaljevanju prispevka bomo izpostavili koristi in pravila uporabe čezmejne SME ureditve slovenskega malega davčnega zavezanca, ki opravlja storitve. Ta ureditev omogoča slovenskim malim davčnim zavezancem, da prodajajo blago ali storitve doma in v drugih državah EU, pri tem pa ohranijo status malega davčnega zavezanca. Čezmejna SME ureditev je bila uvedena na ravni EU z namenom, da olajša čezmejno poslovanje mikro in majhnim organizacijam.
Kako poteka postopek za vstop v čezmejno SME ureditev?
SI mali davčni zavezanec vloži predhodno obvestilo preko eDavkov (Dokumenti > Posebna ureditev SME > Predhodno obvestilo). Če izpolnjuje vse pogoje, mu FURS izda t. i. EX številko, ki je sestavljena iz kode države, davčne številke in pripone EX. EX številka je veljavna z dnem vročitve FURS odločbe preko eDavkov. Izdaja EX številke lahko traja relativno dolgo (tudi 35 delovnih dni ali več), zato je smiselno, da zavezanec zanjo zaprosi dovolj zgodaj.
Katere pogoje mora izpolnjevati mali davčni zavezanec za vključitev?
Slovenski mali davčni zavezanec lahko vstopi v čezmejno SME ureditev, če:
- se registrira za uporabo čezmejne SME ureditve in
- z opravljenimi storitvami ne presega:
- nacionalnega praga (različno po državah EU npr. v Sloveniji in na Hrvaškem 60.000 EUR, v Avstriji 55.000 EUR, v Nemčiji 25.000 EUR),
- Unijskega praga (100.000 EUR za vseh 27 članic EU) letnega prometa niti v tekočem, niti v preteklem (predpreteklem) koledarskem letu.
Na kakšen način ureditev vpliva na DDV poročanje?
Vstop v SME ureditev pomeni tudi zmanjšanje administrativnih bremen. Namreč mali davčni zavezanec, ki vstopi v čezmejno SME ureditev, o opravljenih storitvah v EU poroča le štirikrat letno. V kolikor se za uporabo čezmejne SME ureditve ne odloči (status atipičnega DDV zavezanca), je dolžan DDV obračun pripraviti vsak mesec.
Kaj pomeni, če opravljam storitve čez mejo EU?
Slovenski mali davčni zavezanec, ki opravlja storitve za naročnika iz druge države EU, ni več dolžan pridobiti atipične DDV številke, če vstopi v čezmejno SME ureditev. Na tak način ohrani status malega davčnega zavezanca, tako v Sloveniji kot tudi v državi EU. V kolikor slovenski mali davčni zavezanec prejme storitve od izvajalcev iz EU ali tretjih držav, mora pridobiti status atipičnega davčnega zavezanca ne glede na to, ali je vključen v čezmejno SME ureditev, ali ne.
Primer 1:
SI mali davčni zavezanec opravlja storitve oglaševanja za DE davčnega zavezanca. Ali mora SI mali davčni zavezanec pred začetkom opravljanja storitev zaprositi za atipično DDV številko?
- Da, v kolikor ne izpolnjuje pogojev za vstop v čezmejno SME ureditev (npr. na letni ravni preseže 100.000 EUR prometa).
- Ne, če (1) izpolnjuje pogoje za vstop v čezmejno SME ureditev, (2) se vanjo tudi vključi in (3) ne prejema storitev od izvajalcev v EU ali tretjih državah.
Primer 2:
SI mali davčni zavezanec opravlja storitve poučevanja angleščine v Sloveniji. Po novem bo storitve izvajal tudi za AT davčnega zavezanca. Ocenjuje, da promet na letni ravni v Sloveniji in Avstriji ne bo presegel 40.000 EUR. Za lažjo pripravo učnega gradiva namerava naročiti plačljivo različico ChatGPT. Račun za uporabo ChatGPT znaša 20 USD mesečno.
Ali mora SI davčni zavezanec pridobiti atipično DDV številko?
SI mali davčni zavezanec sicer izpolnjuje pogoje za vstop v čezmejno SME ureditev, vendar se z vstopom v čezmejno SME ureditev ne more izogniti pridobitvi atipične DDV številke, saj mora od prejetih storitev uporabe ChatGPT obračunati in plačati DDV v Sloveniji.
Prispevek pripravila: Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR
