Spremenjena uredba o povračilu stroškov prevoza na delo

Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS št. 87/22, 24. 6. 2022) spreminja višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

Po novem se stroški prevoza na delo zvišujejo z 0,18 EUR na 0,21 EUR za kilometer, povračilo stroškov za službena potovanja pa bo po namesto 0,37 EUR znašalo 0,43 EUR za kilometer.
 
Glavni spremembi sta zapisani v 3. členu in 5. členu, ki pravita:      

[3. ČLEN] Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. [5. ČLEN] V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 eura za vsak prevožen kilometer.

Ob tem je dobro vedeti, da uredba ne določa obveznosti delodajalcev in pravic delavcev o povračilu stroškov prevoza. 

Prav tako ne spreminja načina obračuna za povračilo potnih stroškov, če so te pravice opredeljene v veljavni kolektivni pogodbi posameznih sektorjev. Na primer: Če danes delavcu pripada po kolektivni pogodbi 70 % dnevne vozovnice za promet, ta določba ostaja nespremenjena.
 

Uredba o povračilu stroškov vpliva le na zaposlene, ki imajo v internih aktih ali v kolektivni pogodbi določeno, da se povračilo potnih stroškov za prevoz na delo obračuna po najvišjem možnem znesku, določenem po davčni uredbi.

 

Nova davčna obravnava povračil potnih stroškov

Po novi uredbi se spreminja davčna obravnava povračil stroškov za prevoz na delo in z dela. Oziroma spremeni se le znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza ne všteva v davčno osnovo. 

Po novem stroški prevoza znašajo 0,21 EUR:

• za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela,
• za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Skupni znesek potnih stroškov za prevoz na delo do višine 140 EUR mesečno se ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da je delavec na delovnem mestu prisoten vsaj en dan v mesecu. 

Velja pa še, da četudi višina potnih stroškov preseže 140 EUR mesečno, so ti stroški lahko neobdavčeni, če:

• bi bil za preračun prevoza na delo upoštevan znesek 0,21 EUR na kilometer in
• se je delavec vsak dan pripeljal v službo.

 

Avtocesta, magistralna cesta ali gozdna pot?

Za obračun potnih stroškov je treba upoštevati tudi pogoj »najkrajše običajne cestne povezave«. Tu je pomembna dolžina v kilometrih in ne čas, ki ga delavec potrebuje za razdaljo na delo in z dela. 

Pri določanju neobdavčenega zneska kilometrine tako vzamemo v obzir tudi pot po lokalnih in magistralnih cestah. 

Primer: Obračun najkrajše razdalje

• Če pri prevozu na delo dolžina lokalne ceste znaša manj kilometrov od avtocestne povezave, obračunamo najkrajšo pot, četudi je delavec uporabil časovno hitrejšo avtocestno povezavo.
• Če pa bi v tem istem primeru obstajala tudi povezava po opuščenih gozdnih poteh, ki se običajno ne uporabljajo, se dolžina te ne bi upoštevala. Četudi bi bila gozdna pot najkrajša.

Kako pa je v primeru, ko ima delavec pravico do uporabe službenega vozila v zasebne namene? Če delodajalec za tako uporabo vozila zagotavlja tudi gorivo, se povračilo stroškov prevoza na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

 

Povračilo potnih stroškov, ko ima oseba dve ali več bivališč

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se v tem primeru ne všteva povračilo stroškov za prevoz od najbližjega prebivališča. 

Če se iz prebivališča, ki ni najbližje mestu opravljanja dela, delavec vozi vsaj 4-krat tedensko, se to prebivališče lahko šteje za običajno prebivališče. V tem primeru se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza s tega bolj oddaljenega prebivališča. 

Velja pa poudariti, da je nujno, da delavec delodajalcu pošteno poroča o kraju bivanja, od koder se vozi na delo. 

Primer: Delavec ima stalno bivališče na Jesenicah, na delo pa se vozi v Ljubljano. Kasneje si v bližini Ljubljane uredi stanovanje in ne prijavi začasnega bivališča, o tem pa delodajalcu ne poroča. Delodajalec ne more vedeti, da je prišlo do spremembe in še naprej plačuje delavcu pot do Ljubljane. Zato je priporočljivo, da delodajalec določi, kakšna bi bila v tem primeru odgovornost delavca.

 

Povračilo stroškov prevoza več delodajalcev

Ko delavec v posameznem dnevu dela za krajši delovni čas pri več delodajalcih, je z vidika obdavčitve treba ugotoviti kraj, iz katerega delavec dejansko prihaja na delo. 

Delavec lahko prejme neobdavčeno povračilo stroškov prevoza med mestom opravljanja dela in mestom, od koder dejansko prihaja na delo, če je razdalja med krajema več kot 1 kilometer, in pod pogoji, kot jih določa Uredba.
 

 

Primeri izplačila v višini cene mesečne vozovnice

FURS navaja dva primera, ko delodajalec povračilo stroškov prevoza izplačuje v višini stroškov javnega prevoza in ne v višini kilometrine.

1. PRIMER: Stroški prevoza po 1. odstavku 3. člena Uredbe znašajo MANJ kot 140 EUR

   Na podlagi kolektivne pogodbe delodajalec delavcu s prebivališčem, ki je od delovnega mesta oddaljeno 3 km, izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, ki znaša 37 EUR. Če je delavec na delu prisoten 20 dni v mesecu, znesek povračila, ki se po prvem odstavku 3. člena Uredbe (znesek kilometrine) ne všteva v davčno osnovo, znaša 25,20 EUR. (2 * 3 km) * (20 dni) * (0,21 EUR) = 25,20 EUR Ker je znesek povračila, izračunan po prvem odstavku 3. člena Uredbe, za posamezni mesec nižji od 140 EUR, se pri določitvi zneska neobdavčenega povračila uporabi drugi odstavek 3. člena Uredbe, ki določa, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 140 EUR mesečno. V obravnavanem primeru se izplačilo povračila stroškov prevoza v višini 37 EUR (cena mesečne vozovnice) ne všteva v davčno osnovo, pod pogojem, da je bil delavec na delu prisoten vsaj 1 dan.

    
2. PRIMER: Stroški prevoza po prvem odstavku 3. člena Uredbe znašajo VEČ kot 140 EUR

   Na podlagi kolektivne pogodbe delodajalec delavcu s prebivališčem, ki je od delovnega mesta oddaljeno 50 km, izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, ki znaša 179 EUR. Znesek povračila, ki se po prvem odstavku 3. člena Uredbe (znesek kilometrine) ne všteva v davčno osnovo, če je delavec na delu prisoten 20 dni v mesecu, znaša 420 EUR. (2 * 50 km) * (20 dni) * (0,21 EUR) = 420 EUR   Ker je znesek povračila, izračunan po prvem odstavku 3. člena Uredbe, za posamezni mesec višji od 140 EUR, se pri določitvi zneska neobdavčenega zneska povračila ne uporabi drugi odstavka 3. člena Uredbe. V obravnavanem primeru, ko je delavec na delu prisoten 20 dni, se izplačilo povračila stroškov prevoza v višini 179 EUR (cena mesečne vozovnice) ne všteva v davčno osnovo.

    
3. DODATNI PRIMER:

   Ko oddaljenost od bivališča do mesta opravljanja dela znaša 50 km, je treba pri določitvi neobdavčenega zneska upoštevati dneve prisotnosti na delovnem mestu. Če je delavec na delovnem mestu prisoten le 6 dni v mesecu, izračunan znesek povračila po prvem odstavku 3. člena Uredbe znaša 126 EUR. (2 * 50 km) * (6 dni) * (0,21 EUR) = 126 EUR Z upoštevanjem drugega odstavka 3. člena Uredbe se v davčno osnovo ne bi vštevalo povračilo do zneska 140 EUR. Razlika do prejetega povračila 179 EUR (18 EUR) pa bi se štela v davčno osnovo.

Vir primerov: FURS

 

Kilometrina ali javni prevoz?

Če imajo zaposleni v internih aktih ali drugih pogodbah zapisano, da jim pripada povračilo glede na znesek kilometrine, bodo lahko prejeli višje povračilo. 

Organizacije, ki v svojih pogodbah ali internih aktih pravico do povračila vežejo na javni prevoz, pa zaposlenim ne bodo mogle izplačati višjih nadomestil. To lahko storijo le v primeru, da pride do podražitev cen javnega prevoza ali pa tako, da v internem aktu pravico za povračilo stroškov prevoza vežejo na kilometrino.

 

Novi zneski veljajo od 1. julija dalje

Spremembe 3. člena in 5. člena so v uporabi od julija 2022 dalje. Podjetja, ki bodo svojim zaposlenim priznala višjo kilometrino, jo bodo obračunala pri julijski plači.