Skrajšan delovni čas je tema, ki odmeva v javnosti, vendar slovenska zakonodaja temu še ni povsem prilagojena. Kaj odreja trenutni zakon za skrajšani delovni čas v primerih, ko ne gre za invalidnost ali starševstvo, temveč za osebne razloge?
Na skrajšani delovni čas so nekatera podjetja že prešla, vendar tega zakonodaja še ne podpira v popolnosti, saj zaposleni za krajši delovni čas (na primer 32 ur tedensko) trenutno ne ohranijo vseh pravic (plača, pokojninsko zavarovanje, prispevki in dopust).
Priznana pravica do popolnega izplačila prispevkov in pokojninske dobe je zakonsko predpisana le v primerih, ko gre za skrajšan delovni čas zaradi starševstva in skrajšan delovni čas zaradi bolezni. Vendar teh dveh primerov v tem članku ne bomo obravnavali.
V prispevku predstavljamo, kaj po trenutni zakonodaji pripada zaposlenim, ki želijo delati za skrajšan delovni čas iz drugih osebnih odločitev.
Skrajšani delovni čas ni določen s spodnjo mejo
Dogovor o trajanju delovnega časa je zapisan v pogodbi o zaposlitvi, v kolektivnih pogodbah in drugih aktih.
Trenutno velja, da polni delovni čas traja 40 ur tedensko, trendi pa nakazujejo, da se vse več zaposlenih odloča za 6-urni ali pa tudi za t. i. polovični delovni čas (v vednost: zakonodaja nikjer ne omenja termina »polovični delovni čas«).
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje, da so možne različne časovne variacije zaposlovanja, ni pa določene spodnje meje delovnega časa za sklenitev delovnega razmerja in vstop v pokojninsko in socialno zavarovanje.
Delavec je lahko poleg tega zaposlen tudi pri več delodajalcih, kjer opravlja skrajšan delovni čas.
Prevoz na delo in malica
Zaposlenemu pripada nadomestilo za prevoz glede na število dni, ko se pripelje v službo. Če se v službo vozi štirikrat tedensko, mu za te 4 dni pripadajo potni stroški, ki so obračunani po veljavnih tarifah.
Tudi nadomestilo za malico je vezano na prisotnost na delovnem mestu, vendar pod pogojem, da je delavec v službi prisoten več kot 4 ure. Zaposleni, ki dela manj kot 4 ure, te pravice nima, razen če je to določeno s kolektivno pogodbo.
Letni dopust in regres
Pri delu za skrajšan delovni čas ima zaposleni enako pravico do dopusta kot delavci, ki delo opravljajo po rednem delovnem času, torej 5 dni na teden.
Pri delu za polovični delovni čas je bistvena razlika v tem, da delavcu pripada dopust glede na razporeditev delovnih dni. Če zaposleni dela od ponedeljka do petka po 4 ure, mu pripada minimalno 20 dni minimalnega dopusta (4 ure x 5 dni).
Po enakem sistemu se dopust sorazmerno zmanjša, če zaposleni opravlja delo po 4 ure dnevno 3 dni v tednu. Imel bo 12 dni minimalnega dopusta (4 ure x 3 dni).
Več dni dopusta, kot predvideva zakonodaja, pa lahko delodajalec zaposlenim odredi v okviru pogodb o zaposlitvi, v kolektivni pogodbi ali v notranjih aktih.
Pravica do regresa je vezana na letni dopust, tako da je višina regresa sorazmerna s številom ur tedenskega delavnika. Tako zaposleni, ki dela po 4 ure dnevno, dobi polovico regresa.
https://www.icenter.si/e-prirocnik-vrste-dopusta-in-njegova-izraba-v-podjetju BANNER VRSTE DOPUSTA IN NJEGOVA IZRABA V PODJETJU
Dodatki za delo in plača
Zaposlenim za skrajšani delovni čas pripada sorazmerni oziroma dogovorjeni del plače glede na opravljeno število ur.
Pripada pa jim tudi pravica do dodatkov, kot so dodatek za nočno delo, delo ob praznikih in vikendih ter podobno.
Prispevki za socialno varnost, pokojninska in delovna doba
Če se za skrajšani delovni čas zaposleni odloči iz lastnih interesov, ima prispevke za socialno varnost krite v sorazmernem deležu glede na število tedenskih ur zavarovanja.
Prav tako mu v istem deležu tečeta pokojninska in delovna doba. Torej, če zaposleni dela 20 ur na teden, mu bo priznanih 6 mesecev pokojninske dobe.
Če želi zaposleni imeti prispevke krite v celoti, si lahko sam krije razliko do polnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Možnost je še, da odpre s. p. in po tej poti plačuje razliko prispevkov.
