Polna pokojnina ni ovira za nadaljevanje dela. A koliko lahko upokojenec dela, na kaj delodajalci pogosto pozabijo in kakšna pravila veljajo za upokojene direktorje in prokuriste?
V času upokojitve lahko upokojenci delajo tudi na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki ji po domače pravimo upokojenska pogodba, delu pa upokojensko delo.
To obliko dela ureja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Upokojensko delo lahko namreč opravljajo le polno upokojeni slovenski upokojenci. Posebnost tega dela je, da lahko obstajajo elementi delovnega razmerja. To pomeni, da gre za razmerje, pri katerem upokojenec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, osebno in za plačilo ter nepretrgoma.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da lahko upokojenec dela na sistemiziranem delovnem mestu tako kot drugi delavci, ki so pri delodajalcu redno zaposleni in je to zakonito.
Upokojenec lahko opravi le 85 ur na mesec, izjemoma trikrat letno 125 ur, vendar ne več kot 1.020 ur na leto.
Koliko ur upokojenskega dela na mesec pa ima lahko delodajalec, pa je odvisno od števila zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom v trenutku podpisa pogodbe z upokojencem. Da bi se tem omejitvam izognili, upokojenec ne sme imeti sklenjene podjemne pogodbe, ker ima povsem drugo naravo.
Tudi če upokojenec opravlja upokojensko delo, prejema polno pokojnino. Ne glede na to, koliko zasluži in koliko dela, mu ZPIZ zaradi upokojenskega dela pokojnine ne more zmanjšati ali odvzeti. Če upokojenec prekorači dovoljeno število mesečnih ur dela ali zasluži več, kot je predpisan letni znesek, je lahko v prekršku.
Delo upokojencev lahko enostavno obračunamo v Saopu.
V praksi pa opažamo, da delodajalci pri upokojenskem delu velikokrat pozabijo, da mora upokojenec tudi opraviti predhodni zdravstveni pregled pri izvajalcu medicine dela, da mora biti usposobljen za varno opravljanje dela in ravnanje s stroji, ki jih pri svojem delu uporablja, imeti vso potrebno zaščitno opremo in podobno. Skratka, opravljeno mora imeti vse, kar mora imeti delavec, ki tako delo opravlja.
Upokojenci tudi ne smejo delati cele dneve. Zanje namreč tudi veljajo pravila o delovnem času, odmorih in počitkih, kot veljajo za delavce.
To pomeni, da upokojenec ne sme delati več kot 12 ali 13 ur na dan. Med delovnim časom mora imeti odmor. Če dela 8 ur na dan, mora biti ta polurni, če dela več, pa daljši. Ravno tako mora imeti 24-urni tedenski počitek, in sicer znotraj sedmih, izjemoma znotraj štirinajstih dni.
Vsa ta pravila veljajo ne glede na to, ali upokojenec dela nekaj ur na mesec ali pa napolni vso dovoljeno kvoto ur dela.
Pa še ena pomembna stvar. Veliko upokojencev je tudi lastnikov in prokuristov ali le direktorjev v (svojem) podjetju. Če poleg funkcije direktorja ali prokurista v podjetju opravljajo tudi delo na sistemiziranem delovnem mestu, morajo imeti za to ustrezno pravno podlago.
Funkcija direktorja ali prokurista namreč ni zakonita pravna podlaga za opravljanje dela na delovnem mestu, ki je dejavnost podjetja (na primer izvajanje montaž, prodaja, računovodenje, izdelava pohištva in podobno).
Funkciji direktorja in prokurista sta statusnopravni funkciji in na podlagi teh lahko upokojenec opravlja dela in naloge, ki tema funkcijama pritičejo (na primer vodi posle, hodi na poslovne sestanke in podobno).
Ne sme pa delati na sistemiziranem delovnem mestu, če zato nima ustrezne pravne podlage (pogodbe). Ampak ker je upokojenec, ima lahko za to drugo delo sklenjeno upokojensko pogodbo. Za vodenje podjetja pa ima lahko sklenjeno poslovodno pogodbo ali pogodbo o prokuri.
Mag. Nina Scortegagna Kavčnik
