Ena izmed obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi je določitev velikosti osnovne plače, ki mora biti določena v evrih (31/1 ZDR-1).

ZDR-1 izrecno ne določa, ali naj bo določena v bruto ali neto znesku v pogodbi o zaposlitvi. Kdor pa ima izkušnje z obračunom plač, se strinja, da mora biti določena v bruto I znesku. Določitev osnovne plače v neto znesku je pravzaprav napačna.
   

Pri neto znesku je zdravstveni prispevek dodatni strošek za delodajalca

Letošnje novo leto in uvedba novega obveznega prispevka za zdravstvo v fiksnem znesku je odlična priložnost, da  delodajalci, ki imajo v pogodbah o zaposlitvi določene osnovne neto plače, le-te spremenijo v bruto.

Ob uvedbi novega prispevka (kot je na primer zdravstveni), ki bi ga moral delodajalec obračunavati iz bruta I, postane ta strošek delodajalca.

Konkretno to pomeni, da bo v primeru neto zneska delodajalec moral plačati za vsakega zaposlenega dodatnih 35 EUR mesečno oziroma kar 420 EUR letno.

Prispevek se v skladu z zakonodajo usklajuje enkrat letno, torej se bodo stroški z leti še dodatno večali.
  

Zakaj ne neto plača?

Zato ker:

• imamo v Sloveniji na delovnopravnem in davčnem področju vpeljan sistem bruto zneskov, 
• delavčeva je bruto I in ne neto plača – delodajalec v imenu in za račun delavca obračuna in plača prispevke za socialno varnost (22,1 %) in dohodnino, kar pomeni, da premoženje delavca predstavlja bruto I plača,
• je mesečni preračun osnovne neto plače v bruto I plačo le približek in nikoli ne more biti natančno izračunan,
• delodajalec ne zna oziroma ne more vsak mesec iz neto zneska natančno izračunati delavčevega bruta I, ker je natančna višina delavčeve neto plače znana šele ob koncu dohodninskega leta (delavec lahko dohodnino doplača ali pa dobi del vrnjen), zato mu lahko zaradi preračuna obračunava prenizko ali previsoko bruto I plačo,
• ko delodajalec dodatno obračuna še dodatke za posebne pogoje dela, bo izračunana povprečna stopnja dohodnine spremenjena (povečana) zaradi dodatnega dohodka,
• delavčevega plačila za delo ne predstavlja le neto plača, torej plača po obračunu in odtegnitvi davkov in prispevkov (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 47/2020),
• delavec lahko delodajalca toži tudi le za izplačilo razlike plače med neto in bruto I zneskom (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 47/2020),
• v obstoječem sistemu na višino neto izplačil vplivajo davki in prispevki v času izplačila dohodka, narava dohodka, osnova za obračun, različne davčne olajšave, morebitna izvzetja in podobno,
• zaradi približnega (napačnega) preračuna iz neta v bruto lahko delodajalec tudi dodatke obračunava od napačne osnove,
• ob uvedbi novega prispevka (kot je na primer zdravstveni), ki bi ga moral delodajalec obračunavati iz bruta I, postane ta strošek delodajalca,
• delavec na mesečni ravni od plače in od drugih dohodkov plačuje akontacijo dohodnine, ki ni dokončni davek, zaradi česar je delavčeva višina dohodnine zaradi uvrstitve v dohodninski razred znana šele po zaključku dohodninskega leta,
• dohodek iz zaposlitve oziroma delovnega razmerja je tudi predmet obdavčitve z dohodnino, pri čemer osnovo za dohodnino predstavlja dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec (41/1 ZDoh-2),
• zavezanci plačujejo prispevke za socialno varnost iz bruto plače in bruto nadomestil plače (3. člen ZPSV),
• je tudi minimalna plača določena v bruto I znesku,
• so vsi zneski v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino določeni v bruto I znesku,
• so vsi zneski v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev določeni v bruto I znesku.

Z bruto zneskom v pogodbi o zaposlitvi računovodja dokaže poznavanje sistema obračuna plače. Izgovori, kot so: »delavec želi vedeti, koliko je njegova neto plača«, »sam želim vedeti, koliko bo delavec dobil«, ne vzdržijo in niso v ponos resnemu podjetniku in delodajalcu. Če želite to vedeti, naredite testni izračun plače.

Ne stavite v pogodbo neto zneska osnovne plače. Bruto je zakon!
  
Mag. Nina Scortegagna Kavčnik