Vsi dosedanji PKP-ji so prinesli tudi nekaj nejasnosti in zato je razumljivo, da na strani računovodij lahko pride do napake. Kako napako popraviti in na kaj biti pozorni glede inšpekcijskih pregledov, smo zapisali v povzetku seminarja s Petro Mlakar.
Davčna svetovalka Petra Mlakar je na seminarju, ki ga je za Saop izvedla na temo davčnega obračuna, povedala: »Kdor dela tudi greši. In zato mora imeti tudi možnost popravka«. Popravke napačno oddanega obračuna davka lahko prijavimo s pomočjo obrazca za samoprijavo.
Poglejmo, kdaj in kako pristopiti k popravkom.
Kdaj uporabiti obrazec za samoprijavo?
Za samoprijavo se podjetja odločajo, ko naknadno ugotovijo, da so obračunali in plačali premalo davka.
Samoprijava je mogoča najpozneje do:
- začetka davčnega inšpekcijskega nadzora,
- vročitve odmerne odločbe,
- začetka postopka o prekršku,
- začetka kazenskega postopka.
Pomnite: v primeru samoprijave FURS tega ne obravnava kot prekršek in podjetje ne plača kazni.
Kako poteka postopek samoprijave?
Ko podjetje ugotovi, da je bila pri obračunu davka storjena napaka in je bilo obračunano ter plačano premalo davka, lahko podjetje poda samoprijavo.
To stori tako, da izpolni posebno prilogo oziroma obrazec za samoprijavo in ga predloži skupaj z novim oziroma popravljenim obračunom.
Isti dan, kot je oddan obrazec na FURS, mora biti tudi plačan premalo obračunani davek, povečan za 3 % obresti. Samoprijavo lahko podjetje vloži za isto obveznost le enkrat.
Petra Mlakar opozarja, da mora biti davek plačan takoj, saj v nasprotnem primeru niso izpolnjenji pogoji za samoprijavo. Davčni organ zavrne posebno prilogo, sprejme pa popravljen obračun in ga obravnava kot obračun, ki je preložen po izteku predpisanega roka. V tem primeru začne postopek o prekršku.
Kako je v primeru, ko je razlika višja od 50.000 EUR?
»To je že indic za kaznivo dejanje in lahko se zgodi, da FURS podjetje prijavi v postopek kaznivega dejanja. Pristojni organi ugotavljajo, ali je šlo za namerno nepravilnost,« je jasna Mlakarjeva.
Hkrati pa pravi: »Po mojih izkušnjah precej takih prijav konča z ugotovitvijo, da ni šlo za naklepno dejanje, in tako niso izpolnjeni pogoji za kaznivo dejanje utaje davščin. V primeru naklepne utaje davkov se povzročitelj ne bo izpostavljal s samoprijavo.«
Kaj pa, če se je inšpektor že napovedal?
Samoprijava je mogoča, četudi se k vam napove inšpektor, vse dokler zavezanec ne sprejme sklepa o Davčnem inšpekcijskem nadzoru (DIN). Ta je najvišji nadzor in ne omogoča popravkov v smislu zgoraj opisane samoprijave.
Katere oblike nadzora opravlja inšpektor?
DIN je najširši nadzor nad poslovanjem zavezancev, pred tem pa lahko davčni organ izvaja nadzore skladno z določili ZDavP-2 v »ožjih« oblikah:
1. Nadzor obračunov davka (129. člen)
To je nadzor, kjer pristojni organ pregleduje izpolnjevanje obveznosti predlaganja obračunov davka (ali so obračuni predloženi) ter hkrati preverja popolnost, pravočasnost, formalne, logične in računske pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka na podlagi obračunov davka.
V tem pregledu primerjajo:
- podatke v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki so znani davčnemu organu;
- podatke v obračunih davka z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se vodijo v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
Če davčni organ v tem postopku nadzora ugotovi napake, pomanjkljivosti, pozove zavezanca k odpravi le-teh. V primeru, da ugotovi napake, ki rezultirajo k premalo plačanim davščinam, lahko zavezanec ravna po postopku samoprijave.
2. Davčni nadzor posameznega področja poslovanja (130. člen)
Pri tem nadzoru gre že za inšpekcijski nadzor, vendar davčni nadzor obsega le posamezno davčno področje (izplačila dohodkov fizičnim osebam, področje transfernih cen, pravilnost obračunavanja bonitet …), za katerega davčni organ ne potrebuje pisnega sklepa.
V primeru, da davčni organ v tem postopku ugotovi napake, premalo plačane davščine, lahko zavezanec tudi v tem postopku uporabi možnost samoprijave.
3. Davčni inšpekcijski nadzor (131. člen)
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN) prične davčni organ pri zavezancu z vročitvijo pisnega sklepa, ki lahko vsebuje nadzor celotnega poslovanja zavezanca. Postopek se začne v roku 8 dni po vročitvi sklepa. Gre za celovit nadzor, ki za popravek morebitnih pomanjkljivosti ne dovoljuje več uporabe instituta samoprijave.
O ugotovitvah davčni organ izda zapisnik, ki mu (lahko) sledi tudi odločba. Odvisno od vrste ugotovitev in zneska premalo plačanih davščin sledi potem tudi kaznovalna politika: ali globa za prekršek ali prijava kaznivega dejanja.
Katera je najpogostejša inšpekcijska praksa?
Kot navaja Petra Mlakar, FURS v večjem delu postopke nadzora opravi po 130. členu ZDavP-2 tudi zato, da zavezancem daje še možnost, da postopek zaključijo s samoprijavo.
Računovodje so v teh dneh pod izjemnimi pritiski, saj je »korona leto« prineslo povsem nove situacije. Prav zato napake niso redkost, vendar jih v veliki večini lahko popravimo preko instituta samoprijave.
Želimo vam čim manj stresno pripravo in oddajo obrazcev DDPO.
