MENU Zapri

3 najpomembnejše informacije o davčnih blagajnah

  • 20. okt. 2015

Zakon o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR) ureja postopek davčnega potrjevanja računov s sistemom davčnih blagajn, ki stopa v veljavo februarja prihodnje leto. Kaj moramo vedeti?

Kaj sploh je davčno potrjevanje računov?

Z 2. januarjem 2016 bo treba davčno potrditi vsak izdani gotovinski račun, pri čemer se kot gotovina po novi zakonodaji šteje praktično vse, kar ni nakazilo z enega transakcijskega računa na drugega.

Do 31. 12. 2017 bomo imeli za potrjevanje računov dve možnosti:

  • izdaja računov preko davčne blagajne s sprotnim potrjevanjem ali
  • uporaba vezane knjige računov in naknadno potrjevanje računov.

Ne glede na izbiro načina potrjevanja bomo morali vsi dopolniti interni akt, v katerem bomo popisali ter dodelili oznake poslovnim prostorom, v katerih poteka gotovinska prodaja. Za vsak poslovni prostor bomo določili način izdaje in potrjevanja računov (davčna blagajna ali vezana knjiga) ter predpisali pravila za številčenje računov. Interni akt moramo sprejeti pred začetkom izdajanja računov in ga predložiti na zahtevo davčnega organa v primeru postopka nadzora.

Vsi bomo potrebovali tudi posebno namensko digitalno potrdilo, s katerim bomo potrjevali račune – sprotno ali naknadno.

Poglejmo, kako bo potekalo potrjevanje na en ali drug način.


Uporaba vezane knjige in
potrjevanje računov

V prehodnem obdobju lahko še vedno izdajamo račune s pomočjo vezane knjige računov, po 1. januarju 2018 pa bomo morali vsi uporabljati elektronske naprave.

Vezane knjige bomo morali kot do sedaj, pred izdajo potrditi na FURS-u, nato pa bomo račune pisali na roko. Od tu naprej pa nas čaka precej birokracije, zato je ta način primeren le za zelo majhno število računov.

Vsak posamezni račun bomo morali naknadno prepisati v FURS-ov spletni sistem Mini blagajna in ga potrditi. To pomeni, da bomo za to potrebovali elektronsko napravo z dostopom do interneta. Potrebovali bomo tudi namensko digitalno potrdilo. Zagrožene kazni so ogromne, zato bo naša skrb, da resnično vsak izdani račun v roku 10 dni od izdaje naknadno potrdimo.

Poleg pisanja računov na roke in prepisovanja v FURS-ov sistem bo podatke o računih treba še enkrat vnesti tudi v računovodstvu.


Izdaja računov preko davčne blagajne

Davčna blagajna je program za izdajo gotovinskih računov, nameščen na elektronski napravi, ki ima dostop do interneta.

Za blagajnika se izdaja računa ne bo bistveno spremenila, saj bo davčna blagajna pošiljanje, preverjanje in potrjevanje opravila sama, v ozadju.

Blagajnik bo, kot do sedaj, pripravil račun ter izbral način plačila. Ob zaključku računa sedaj program račun potrdi in ga natisne. Program, ki bo deloval kot davčna blagajna, pa bo v trenutku zaključka poslal podatke o računu v FURS-ov informacijski sistem, za kar bo potrebno nameščeno namensko digitalno potrdilo.

Ta bo podatke preveril in davčni blagajni poslal nazaj enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR), ki velja kot potrdilo, da je bil račun potrjen. Davčna blagajna bo nato natisnila račun, ki bo vključeval tudi omenjeno oznako. Postopek potrjevanja naj bi trajal manj kot dve sekundi.

Če zaradi katerega koli razloga davčna blagajna v času izdaje računa ne bo mogla vzpostaviti povezave s FURS-ovim informacijskim sistemom (na primer začasno pade internetna povezava), bo davčna blagajna izdala račun brez EOR oznake.

V teh primerih moramo račun naknadno potrditi v dveh delovnih dneh. Načeloma bo za to poskrbela davčna blagajna, ki bo v določenih intervalih preverjala, ali je kak račun ostal nepotrjen in ga poslala v potrjevanje na FURS. Odgovornost pa je vseeno na strani zavezancev – če na primer ni internetne povezave, davčna blagajna ne bo mogla posredovati podatkov.

Nekatere davčne blagajne bodo imele tudi možnost povezave z računovodstvom. V tem primeru se bodo podatki, ki jih enkrat vpišemo za izdajo računa, prenesli tako v sistem FURS kot tudi v računovodstvo brez dodatnega pretipkavanja.

Podobne
vsebine

Saop je rešitev podjetja Seyfor