Nova delovna reforma – kaj v resnici sploh pridobijo delavci in kaj jezi podjetnike 29. 3. 2017

Nova delovna reforma – kaj v resnici sploh pridobijo delavci in kaj jezi podjetnike
Vlada pripravlja novo davčno reformo, ki naj bi izboljšala status tako delodajalcev kot zaposlenih. Za mnenje smo povprašali Mirjano Zelen, direktorico podjetja Zelen in Partnerji: 

Kaj naj bi z reformo sploh pridobili?

Splošen vtis je, da pravzaprav sploh ni jasno, kaj so želeli predlagatelji zakona s to reformo pridobiti, saj se položaj ne izboljšuje niti za delavce niti za delodajalce. Gre za prav tipično lose-lose situacijo ali pa vsaj za neki vsebinski status quo ob dodatnem formaliziranju in zaostrovanju nadzora. O teh slednjih dveh, ki se kažejo v dodatnem nadzoru s strani delovne inšpekcije, dodatnih evidencah, višjih globah in obrnjenem dokaznem bremenu v primeru domneve delovnega razmerja, niti ne bom izgubljala besed, čeprav je vsa ta naša prenormiranost res že patološka.

Poglejmo raje, kaj se sploh vsebinsko spreminja.

Edina »pridobitev« za delavce je denarno nadomestilo tudi v primeru sporazumne odpovedi, če se to lahko pojmuje kot pridobitev, saj ta ukrep samo še dodatno zmanjšuje fleksibilnost trga dela in s tem zmanjšuje možnosti zaposlovanja. Kot vedno so se očitno sindikati tudi tokrat postavili na stran zaposlenih na račun tistih, ki zaposlitve še nimajo. Ti slednji pač ne plačujejo sindikalne članarine. Verjetno so iz istega razloga tudi s.p.-ji ves čas na udaru, ravno tako v predlaganih ukrepih nove delovne reforme.

Kaj prinaša predlog reforme za delodajalce:

  • Obremenitev podjetij s stroški dela se ne znižuje.
  • Odpuščanje delavcev ne bo nič lažje, obenem pa bo dražje.
  • V primeru neizplačila plač bo lahko delovni inšpektor prepovedal delo delavcev.
  • Obvezna zaposlitev s.p.-ja, honorarnega delavca, študenta, če se izkaže, da gre za elemente delovnega razmerja.
  • Odprava nadomestil delodajalcem za iskanje dela v odpovednem roku.

Kaj prinaša predlog reforme za že zaposlene delavce:

  • Plače delavcev se ne zvišujejo.
  • Nadomestilo v primeru sporazumne odpovedi.
  • V primeru neizplačila plač bo lahko delovni inšpektor prepovedal delo delavcev.

Koliko podjetij bomo zaprli zaradi neizplačanih plač?

Kaj, točno, je namen sankcije zaustavitve dela zaradi neizplačila plač? Vsem bi morali biti jasno, da tudi za delavce to ne bo nikakršna pridobitev.
 
Seveda ne zagovarjam tega, da ne bi izplačevali plač. Ampak mogoče je, da gre le za začasno nelikvidnost podjetja, ki jo je mogoče v krajšem obdobju rešiti (in še ne pomeni tudi insolventnosti podjetja). Taka sankcija blokira poslovanje podjetja in s tem onemogoči izpolnitev naročil, posledično pa vpliva na dolgoročno izgubo poslov in najverjetneje zaprtje podjetja.

Če  gre za dalj časa trajajočo nelikvidnost oziroma insolventnost podjetja, je to stvar insolvenčne in kazenske zakonodaje in bi morali ukre
pati že po tej plati, nikakor pa to ni stvar delovne zakonodaje. Da ne bo pomote – govorim samo o udejanjanju že veljavne zakonodaje, ne pa o sprejemanju novih zakonov. Teh imamo zagotovo že preveč.


Kaj pa fleksibilnost?

To so neštetokrat že poudarili pametnejši in vplivnejši, ampak tako imenovani zagovorniki pravic delavcev še vedno ne razumejo, da tako rigiden sistem zaposlovanja, predvsem pa odpuščanja, neposredno zavira gospodarsko rast.

Marsikateri delodajalec mogoče ravno ta trenutek okleva, ali bi sklenil nov posel, pri katerem bo potreboval nove delavce. Če se mu bo kasneje obseg dela zmanjšal, se bo znašel v situaciji z odvečnimi delavci, njihove odpravnine pa ga bodo toliko stale, da je kalkulacija enostavna: posel mora biti res zelo donosen, da bo se bo v tako avanturo sploh podal. Pri že tako visokih stroških dela pa je o donosnosti poslov, posebej za mikro podjetja z mikro posli, že tako ali tako zelo vprašljiva. Naša delovno-pravna zakonodaja pa še vedno »varuje« pravice delavcev, kakor jih je v času podjetij-mastodontov v socializmu, hkrati pa tisti resnični lumpi, ki leta in leta kršijo pravice delavcev, ostajajo nekaznovani.

Članek izraža osebno mnenje avtorja.
Avtor: Mirjana Zelen, Zelen in partnerji d.o.o.
ERP sistem za srednje veliko in veliko podjetje ali javni zavod. Na predstavitev iCenter
Spletni računovodski program za računovodski servis ali malo podjetje. Na predstavitev Minimaxa
Preprost blagajniški program za poslovanje z gotovino (davčna blagajna). Predstavitev Saopnet POS-a
Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih